Jernej Lorenci, Dino Pešut in člani avtorske ekipe
Pohorski bataljon
Mestno gledališče ljubljansko, Mestno gledališče Ptuj
Na sporedu
Premiera: 26. 9. 2023, Mestno gledališče Ptuj
Predstava traja 3 ure in ima en odmor.
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci.
Režiser Jernej Lorenci
Avtorji besedil Dino Pešut, Jernej Lorenci in člani avtorske ekipe
Dramaturg Dino Pešut
Scenograf Branko Hojnik
Kostumografka Belinda Radulović
Avtor glasbe Branko Rožman
Svetovalec za gib Gregor Luštek
Asistent režije in dramaturgije Žiga Hren
Lektorica Maja Cerar
Prevajalec besedil Sašo Puljarević
Strokovna sodelavka Mateja Ratej
Oblikovalec svetlobe Radomir Stamenković
Oblikovalec zvoka Matija Zajc
Zasedba
Mojca Funkl
Mirjam Korbar
Nina Rakovec
Lara Wolf k. g.
Branko Jordan
Primož Pirnat
Matej Puc
Lotos V. Šparovec
Gaber K. Trseglav
Gašper Lovrec k. g.
Jure Rajšp k. g.
Malo pred popoldnevom 8. januarja 1943 je okoli 2.000 pripadnikov okupatorske vojske obkolilo bataljonski tabor pri Osankarici. V srditi – poslednji – bitki, ki je trajala dve uri in pol, je bilo ubitih 69 borcev, zadnjega pa so okupatorji ranjenega ujeli in usmrtili kot talca. Režiser Lorenci pravi: "A pravzaprav sploh ne gre zanj, za Pohorski bataljon. Gre za ekstremno izkušnjo v ekstremnih okoliščinah: strah, lakota, mraz, smrad, trupla, odtrgani udje, gnijoča telesa, žeja; ni kuhinje, ni stranišča, ni postelje, ni televizije, interneta, telefona, jogurta in brezglutenskega burgerja. Ni ničesar, kar je zame (za nas) povsem samoumevno. Vsakdanje, neprevprašljivo. Pa vendar sodim(o). Sodimo ves čas. Četudi nimamo ekstremnih izkušenj v ekstremnih okoliščinah. Od kod mi (nam) torej pravica, da sodim(o)? Je morda nujno potrebno vsaj to, da si zares skušam(o) predstavljati takšne izkušnje in takšne okoliščine? Ali da neham(o) soditi kar tja povprek? Je morda čas, da obmolčim(o)?"
Gre za pretresljivo, elegično, a tudi gledališko polnokrvno uprizoritev, ki zmore kljub trpki vsebini do konca ohranjati estetsko čvrstost in gledalčevo pozornost s premišljeno zgradbo in čustveno silovitimi ter pomensko nabitimi prizori, ki zgodbi omogočijo, da se razpre na raznovrstnih ravneh. Lorenci se zmore na zgodbo ozreti z rahle distance, brez sodb ali patetične drže, hkrati pa spoštljivo in občutljivo, brez nepotrebnega spektakla. Iz učinkovite montaže dokumentarnih gradiv zraste presunljiv portret zatiranja in trpljenja, a tudi človeške moči.
Gregor Butala, Dnevnik, 13. 1. 2024
O režiserju
O producentu
Mestno gledališče ljubljansko (1949) je začelo delovati kot drugo dramsko gledališče Ljubljane, najprej na skromnem, majhnem odru s skupino zagretih igralcev in študentov Akademije za gledališče. Sčasoma je preraslo v moderno gledališko družino, ki danes šteje petintrideset stalnih in več kot štirideset gostujočih igralcev.
