Rrose Sélavy
Razpoka
Mestno gledališče ljubljansko
Na sporedu
Naslov izvirnika Rupture
Premiera: 26. 10. 2023, Mestno gledališče ljubljansko
Predstava traja 2 uri in 30 minut in ima en odmor.
Predstavi sledi pogovor z ustvarjalci.
Režiser Jan Krmelj
Prevajalka Vesna Hauschild
Dramaturginja Petra Pogorevc
Scenograf Lin Japelj
Kostumografka Brina Vidic
Avtorja glasbe Val Fürst, Pavel Panon
Avtor videa Dorian Šilec Petek
Lektor Martin Vrtačnik
Asistentka režije Lučka Neža Peterlin
Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos
Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš
Zasedba
Ajda Smrekar
Diana Kolenc k. g.
Jernej Gašperin
Boris Kerč
Avtorica besedila v uvodni opombi zapiše, da uprizoritev ne sme biti oglaševana pod njenim imenom in z dejanskim naslovom. Ta intervencija je le uvod v postopke poigravanja z resničnostjo v napeti in sugestivni kriminalki, skozi katero nas vodi Rrose Sélavy, sicer alter ego Marcela Duchampa, utemeljitelja konceptualne umetnosti. Protagonista zgodbe sta okoljska aktivista, ki so ju decembra 2021 našli ustreljena v njunem stanovanju. Spoznala sta se novembra 2011 na slepem zmenku, ki ga je na osnovi algoritma organiziral časopis. Uprizoritev preplete domnevne dokumentarne izsledke z igranimi prizori iz življenja umrlega para: pretresljiva rekonstrukcija dvojnega umora ali umora s samomorom. Vprašanje o tem, ali sta Noah in Celeste resnična, je ob uprizoritvi drame dobilo naslednji odgovor: neizpodbitno je, da bi prav zlahka bila.
Zaradi tega natančnega razumevanja, kateri elementi besedilu lahko in kateri ne morejo delovati enkrat, ko so vzeti izven svojega primarnega prostorskega konteksta, uprizoritev postane natančno in trdno zgrajen deepfake, ki spretno vzbudi dvom, hkrati pa na sporočilni ravni pokaže, kako hitro je možno ustvariti učinkovito lažno novico, zgodbo. Predvsem pa raziskuje, kdaj začnemo preizpraševati te morebitne lažne narative, čeprav so le te v formatu, za katerega smo prepričani, da je vedno verodostojen, legitimen, predvsem pa dokumentaren.
Benjamin Zajc, Delo, 3. 11. 2023
O režiserju
O producentu
Mestno gledališče ljubljansko (1949) je začelo delovati kot drugo dramsko gledališče Ljubljane, najprej na skromnem, majhnem odru s skupino zagretih igralcev in študentov Akademije za gledališče. Sčasoma je preraslo v moderno gledališko družino, ki danes šteje petintrideset stalnih in več kot štirideset gostujočih igralcev.