Gledališko potovanje po motivih Modre ptice Mauricea Maeterlincka

Sedem vprašanj o sreči

Lutkovno gledališče Ljubljana & Slovensko mladinsko gledališče

Na sporedu

17.10.2020, sobota / 16:00 / Lutkovno gledališče Maribor

Razprodano

18.10.2020, nedelja / 16:00 / Lutkovno gledališče Maribor

Razprodano

Premiera 10. januar 2020, različna prizorišča Lutkovnega gledališča Ljubljana
Predstava traja 7 ur. Sestavni del predstave so odmori, v katerih je obiskovalcem na voljo hrana in pijača.

Predstavi po prvi izvedbi sledi pogovor z ustvarjalci.
Zaradi narave predstave in številnih premikov občinstva je pri spremljanju obvezna zaščitna maska. Nekaj (daljših) prizorov bo na prostem, zato priporočamo toplo obutev in oblačila. 

Režiser in dramaturg Tomi Janežič
Scenograf in avtor likovne podobe lutk Branko Hojnik
Kostumografka Marina Sremac
Avtorji besedil ustvarjalci predstave
Asistenti režije in dramaturgije Tjaša Črnigoj, Mirjana Medojević, Daniel Day Škufca
Asistenti scenografije Nina Rojc, Aleksander Vujović, Liza Privšek
Izbor glasbe ustvarjalci predstave 
Svetovalka za jezik Mateja Dermelj
Oblikovalci svetlobe Tomi Janežič, Branko Hojnik, Maša Avsec
Oblikovalci zvoka Tomi Janežič, Sven Horvat, Luka Bernetič
Oblikovalki maske Marina Sremac, Nina Jordanovski
Vodje predstave Sven Horvat, Luka Bernetič, Peter Samotorčan
Producentka Alja Cerar Mihajlović
Lučni vodje Maša Avsec, Srečo Brezovar, Gregor Kuhar
Vodja tona in multimedije Luka Bernetič
Koordinatorja luči Niko Štabuc, Danilo Korelec
Scenski tehniki Darko Nedeljkovič, Alojz Milošič, Iztok Vrhovnik, Luka Moškrič, Slobodan Ilić, Jure Popovič, Sašo Kitić, Stanko Božanić, Kemal Vrabac Kordiš, Klemen Sašek
Rekviziter Sašo Kitić
Garderoberki in maskerki Daša Jordanovski, Nina Jordanovski
Izdelava scene, lutk, rekvizitov in kostumov Zoran Srdić, Iztok Bobić, Polona Černe, Zala Kalan, Sandra Birjukov, Marjetka Valjavec, David Klemenčič, Milenko Pavlović, Uroš Mehle, Mateja Šušteršič, Aleksandra Kovačević, Snežana Janjić Horvat, Danica Ćeran, Vesna Sačić, Branko Hojnik, Liza Privšek, Nina Rojc, Zlatko Djogi, Anja Borsan, Jan Raman, Olga Milić

Zasedba 
Lovro Finžgar, Tomi Janežič k. g., Nataša Keser k. g., Sonja Kononenko, Boris Kos, Maja Kunšič, Jure Lajovic, Iztok Lužar, Gašper Malnar, Anja Novak, Matej Recer, Nina Skrbinšek, Daniel Day Škufca k. g., Matija Vastl

Ustvarjalci so kot izhodišče ustvarjalnega procesa izbrali Maeterlinckovo Modro ptico, zgodbo o arhetipskem potovanju v iskanju sreče. Skozi zgodbo o iskanju modre ptice ustvarjalci predstave pišejo lastno, osebno in družbeno zgodbo o družini, nasilju, spominu, sanjah, smrti, radostih, ljubezni, prihodnosti, slovesu, smislu. Sedem vprašanj o sreči je dolgo gledališko potovanje, predstava o predstavi, zgodba o zgodbi; po svoje je nadaljevanje ustvarjalnega procesa, ki se je z delom ekipe začel pri uprizoritvi še ni naslova. Janežič je sicer v zadnjih letih v različnih državah ustvaril več nenavadno dolgih predstav, ki skušajo z dekonstrukcijo gledališča poudariti njegovo čudežnost ter v ospredje postavljajo skupnost, udeleženo v dogodku.

Glede na sodobno obsedenost s srečo ni odveč omeniti, da otroka modre ptice – vsaj takšne, ki bi preživela na dnevni svetlobi – v zgodbi nikoli ne najdeta. A to ne pomeni, da ne doživita in preživita ogromno (morda kar vse življenje?), niti da se na poti zaradi vsega, kar srečata, ne spremenita – in prav s tem se spremeni tudi njun pogled na svet, v katerega se po sanjskem življenju vrneta. Z drugimi besedami: ni rečeno, da sreče ne najdeta. Toda ne smemo pozabiti, da se modre ptice nista odpravila iskat zaradi sebe … 

Monumentalni učinek časa, prostora in domišljije, nujno opolnomočen s čvrstim primežem skupnosti, je temeljni atribut, ki po projektu še ni naslova zaznamuje tudi novo sedemurno gledališko ekskurzijo Sedem vprašanj o sreči v režiji Tomija Janežiča . Iskanje sinje ptice kot sinonim iskanja sreče ni dejavnost, ampak ideja – zato brezoblična, a nič manj resnična. Z njo tudi uprizoritveni čas ni linearen (linearno je kvečjemu naše fizično izkustvo v njem), temveč cikličen, po poti razdrobljen "kot drobtine", razpršen in kompleksen, saj utopija najdbe sreče ne obstaja sama po sebi, izmisliti si jo moramo šele sami.

Zala Dobovšek, Dnevnik, 13. 01. 2020

O režiserju

Tomi Janežič (r. 1972), režiser in pedagog, ki deluje tudi kot psihodramski terapevt, je kot redni profesor zaposlen na AGRFT Univerze v Ljubljani. Po mnenju mednarodnih kritikov je eden najzanimivejših evropskih gledaliških režiserjev svoje generacije in mednarodno priznan strokovnjak na področju kreativnih igralskih tehnik. Prejel je več kot trideset mednarodnih nagrad in priznanj, prav tako je bil nominiran za zlato masko, najuglednejšo nagrado s področja uprizoritvenih umetnosti Ruske federacije, in za nagrado Hedda – enako pomembno priznanje za gledališko ustvarjalnost na Norveškem, kjer je prejel tudi nagrado UT za najboljšo predstavo leta 2016.

O producentu

Lutkovno gledališče Ljubljana (1948) je osrednje slovensko lutkovno gledališče. Na šestih prizoriščih letno uprizori dvanajst novitet za otroke, mladino in odrasle, v katerih so klasične lutkovne forme združene z različnimi sodobnimi uprizoritvenimi praksami. Gledališče organizira dva bienalna festivala: festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke ter nacionalni festival uprizoritvenih umetnosti za otroke in mlade Zlata paličica. Pomembna dejavnost gledališča je tudi skrb za bogato dediščino slovenskega lutkarstva, ki je na ogled v Lutkovnem muzeju na Ljubljanskem gradu.

www.lgl.si

O koproducentu

Zgodba Mladinskega se je začela l. 1955 in dosegla enega vrhuncev l. 2008 s prejemom naslova Evropski ambasador kulture, ki ga je gledališču podelila Evropska komisija. V novih projektih se ukvarjajo z beleženjem simptomov družbe, ki jih prikažejo z ustreznimi performativnimi postopki, pri čemer javni prostor postaja enakopravni prostor uprizoritve.

www.mladinsko.com
info@mladinsko-gl.si