Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani

Minutna drama

Mednarodni projekt

Na sporedu

19.10.2020, ponedeljek / 17:00 / Komorni oder /

Dogodek traja 60 minut in nima odmora.

Uprizoritvam treh nagrajenih besedil sledi pogovor z avtorji nagrajenih minutk in ustvarjalci uprizoritev.

Vodja projekta Žanina Mirčevska

Režiser minutnih uprizoritev Luka Marcen 
Dramaturginja Urša Majcen
Scenografka Sara Slivnik
Kostumografka Ana Janc
Avtorica zvočne kompozicije Mateja Starič
Svetovalka za gib Lara Ekar Grlj

Igralci
Lara Fortuna 
Luka Bokšan

Strokovna žirija v sestavi asist. Eva Mahkovic, asist. dr. Zala Dobovšek, izr. prof. dr. Tomaž Toporišič, doc. dr. Blaž Lukan, Benjamin Zajc in Jakob Ribič z veseljem ugotavlja, da se je število prispelih besedil precej povečalo. Prebrali so vseh petindvajset enominutnih dram, ki so v roku prišle na mednarodni natečaj. Po razpravi so se soglasno odločili, da podelijo nagrade naslednjim dramam:

1. 
Helena Šukljan
Konec 
Akademija za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani
Mentorica red. prof. mag. Žanina Mirčevska

2. 
Filip Gažo
Samomorilsko sporočilo 
Janáčkova akademija uprizoritvenih umetnosti, Gledališka fakulteta v Brnu (CZ)

3.
Tomáš Ráliš
Kdo je tam?
Akademija uprizoritvenih umetnosti v Pragi, Gledališka akademija DAMU (CZ)
Mentor prof. dr. Jan Vedral

Tradicija kratkih uprizoritvenih besedil (od futurističnih sintez, Fluxus scores (navodil za performanse) do slovite "kratkosapne" Beckettove igre Breath) napeljuje k temu, da kratek format avtorje spodbuja k drznejšim in inventivnejšim postopkom na ravni dramske forme. Menimo, da kratka forma avtorjem omogoča več eksperimentiranja z dramsko pisavo in njenimi zakonitostmi. V nasprotju s pričakovanji pa je bila večina besedil napisanih in strukturiranih v klasični, pretežno dialoški obliki, in ni stopila v dialog s svojim formatom. Kljub vsemu je nekaj prispelih besedil preseglo klasične okvire dramskega pisanja, bilo pa je tudi kar nekaj takšnih, ki so izstopala znotraj sicer tradicionalne dramske strukture. Pri tem kot posebej uspešna izpostavljamo in nagrajujemo tri besedila: 

Prvo nagrado podeljujemo besedilu The End, v katerem je avtor v do stotinke natančno izpisanem časovnem poteku podal zgodovino našega planeta (od velikega poka do današnjega časa) in jo v distopičnem duhu zaključil s koncem sveta. Besedilo, izpisano v invenciozni večplastni dramski formi, ima velik uprizoritveni potencial, saj napotuje k drugačnim in ambicioznejšim uprizoritvenim postopkom. Poleg tega v besedilu prepoznavamo tudi pogumno in jasno izraženo kritično držo, ob tem pa avtorjevo odločitev, da v kratko, enominutno dramsko formo vpiše gostoto celotne zemeljske zgodovine, izpostavljamo kot izjemno domiselno in produktivno.

Drugo nagrado podeljujemo besedilu A Suicide Note, v katerem avtor izpisuje zgodbo o očetu, ki na svoj rojstni dan prebira poslovilno pismo. V zadnjem trenutku ga zaloti družina in izkaže se, da gre le za njegov vsakoletni ritual: besedilo naj bi napisal že v mladosti, za rojstni dan pa ga vsako leto prebere sebi v opomin. Avtor presenetljivi iztek besedila spiše v spretni maniri, zaradi česar bralcu ni povsem jasno, ali je očetova razlaga resnična ali ne, s tem pa pušča prostor za različne interpretacije. Pri tem posebej izpostavljamo dobro izbrano dramsko situacijo (rojstnodnevna zabava), ki zgošča atmosfero besedila in dinamizira njegov potek (smrt in slavje življenja loči le nekaj sekund).

Tretjo nagrado podeljujemo besedilu Who's there?, v katerem protagonista v paniki pred nekom bežita čez reko. Pri tem avtor ne določi, kdo točno sta prebežnika (označena sta samo kot On in Ona), zaradi česar je besedilo možno interpretirati na različne načine, tudi takšne z implicitno politično konotacijo. Avtorja odlikuje izčiščen slog, s poetizirano govorico pa ob koncu ustvarja učinkovit kontrast s sicer intenziviranim dramskim ozračjem. V didaskalijah se besedilo zvečine osredotočana opisovanje zvokov, zaradi česar na koncu izstopa predvsem izvrstna in izjemno bogata zvočna slika. Ta odločitev napotuje h kar najbolj različnim načinom uprizarjanja besedila.