Ivan Martinka

Svetlonos

Multimedijska lutkovna predstava

Odivo (SK)

Na sporedu

12+
Premiera 31. avgust 2020, Bátovce
Predstava traja 1 uro in nima odmora.

Pogovor po predstavi poteka v angleščini s tolmačenjem v slovenski jezik.

Režiserji Mária Danadová, Monika Kováčová, Ivan Martinka
Avtor libreta, izdelovalec lutk in scenograf Ivan Martinka
Umetniška sodelavka Ivana Macková
Glasba Mariana Bódyová (violončelo), Lukáš Kubičina (DJ in oblikovalec zvoka)
Oblikovalec svetlobe Milan Slama
Grafična oblikovalka Viktória Jehlárová
Sodelavec za elektrotehniko Andrej Novák
Specialist za informatiko Ondrej Uhrin
Vodja radijsko vodenega modeliranja Miroslav Petrík
Sodelavec pri izdelavi lutk Peter Rehák
Izvajalec umetniških ključavničarskih del Marek Motloch
Izvajalec tesarskih del Ľuboš Horňák
Sodelavec za video tehniko Peter Paulus
Fotografinja in umetniška svetovalka Katarína Caková
Producentka Monika Kováčová

V predstavi sta uporabljeni litovska ljudska pesem Eisva mudu abudu (Pojdeva skupaj) in arija Speranze iz opere Orfej Claudia Monteverdija.

Izvajalci
Mária Danadová, Ivan Martinka, Mariana Bódyová, Lukáš Kubičina

Co-producers Divadlo Pôtoň, Záhrada – centrum nezávislej kultúry, Divadlo z Pasáže, Industra Brno a Ticho a spol

"Bolj ko iščem svetlobo v temi, jasneje čutim, da sem tema jaz. Iskanje svetlobe, ki je za trenutek izginila iz našega pogleda, je arhetipska, večkulturna podoba z jasnim pomenom. Toda kje se konča svetloba in kje se začne tema? Kje se konča strah in začne fascinacija? Kjer je senca, mora biti svetloba." 
Uvodne misli libretista Ivana Martinke velja dopolniti s kratko premiso zgodbe, ki je v zvrsti lutkovnega gledališča razmeroma pogosta, saj gre za vračanje v čas otroštva in soočanje s primarnimi strahovi. Osrednji lik je deček, ki ga preganjata tema in strah – četudi sta morda oba le zunanji reprezentaciji tesnobe, depresije ali nočne more. Stráhu, ki v predstavi dobi svojo človeško podobo v vladarju teme oziroma hudiču, se zoperstavi človek, med obema pa se razteza dolga miza, prekrita z belim prtom, pod katero hodi deček. Močna simbolika, podkrepljena s psihoanalizo, v gledalcih vzbudi lastne asociacije, ki preko razreševanja svojih travmatičnih izkušenj (v temačnem tunelu pod mizo) vodijo do luči, do objektivacije lastnih strahov in ne nazadnje do odkritja najmočnejše svetlobe – v sebi. 

Svetlonos
Svetlonos
Svetlonos
Svetlonos
Svetlonos