nekje

Po motivih dram Marat/Sade Petra Weissa, Markiza de Sade Jukia Mišime, Revolucijska teatrologija Ivana Mraka ter zgodb francoskih revolucionarjev

Premiera 3. februar 2023, UL AGRFT

Predstava traja 2 uri in nima odmora. 

Prva slovenska uprizoritev

Režiser Director Bor Ravbar
Dramaturg Dramaturg Nik Žnidaršič
Avtorja priredbe in prevoda dodatnih besedil Adaptation and translation of additional textNik Žnidaršič, Bor Ravbar
Scenografinja Set designer Katarina Prislan
Asistentka scenografije Assistant to set designer Živa Brglez
Kostumografinja Costume design Nika Dolgan
Glasbeni producent in korepetitor Music designer and piano player Davor Lončar Petrovič
Oblikovalec svetlobe Light designer Domen Lušin
Prevajalka besedila P. Weiss: Marat/Sade Translator of P. Weiss: Marat/Sade Urška Zajec
Prevajalec besedila J. Mišima: Markiza de Sade Translator of J. Mishima: Marquise de Sade Milan Jesih

Avtorji 2. dela Authors of 2nd part Suzana Krevh, Mojka Končar, Jan Slapar, Mina Švajger, Matevž Sluga, Svit Stefanija, Filip Štepec, Nika Manevski, Nik Žnidaršič, Bor Ravbar
Producentka Producer Mija Špiler

Zasedba Cast
Suzana Krevh, Mojka Končar, Jan Slapar, Mina Švajger, Matevž Sluga, Svit Stefanija, Filip Štepec, Nika Manevski

Mentorji Mentors
Za dramsko igro in gledališko režijo For acting and directing prof. Sebastijan Horvat, prof. Nataša Barbara Gračner
Za gib For movement prof. Tanja Zgonc
Za dramaturgijo For dramaturgyizr. prof. Tomaž Toporišič
Za scenografijo For set design prof. Jasna Vastl, Sara Slivnik
Za jezik in govor For language doc. dr. Nina Žavbi
Za kostumografijo For costume design prof. Janja Korun, doc. mag. Tina Kolenik

V norišnici Charenton v bližini Pariza je skupina norcev leta 1808 pod vodstvom režiserja markija de Sada in nadzorstvom direktorja norišnice Coulmierja uprizorila smrt francoskega revolucionarja Jeana-Paula Marata, ki ga je 15 let pred tem umorila Charlotte Corday. Atentat je prelomil francosko revolucijo, iztiril jo je s poti in omogočil nastop Napoleona, ki za norce predstavlja najhujšega tirana. Kaj od tega je laž in kaj resnica? Komu se morajo v resnici upreti? Kaj je revolucija naše generacije? Kdo vse so tirani našega časa in kakšni so načini spopadanja z njimi? Kakšen upor je produktiven in kaj lahko storimo, če ne vidimo izhoda? Je ideja revolucije samo še norost ali je norost sama že v ideji revolucionarna? Smo še na točki, ko še lahko obrnemo tok, ki nas pelje v pogubo, ali je že samo upanje na to revolucionarna norost?