Nedelja, 27. junij 2021

Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje

Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje <em>Foto: Boštjan Lah</em>
Foto: Boštjan Lah
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje
Nagrade 56. Festivala Borštnikovo srečanje

Umetniški direktor Aleš Novak
Selektor Rok Bozovičar
Strokovna žirija Ivan Medenica, Barbara Orel, Haris Pašović, Vilma Štritof (predsednica) in Norbert Rakowski

Zaključno mnenje žirije o 56. Festivalu Borštnikovo srečanje

Epidemija je radikalno posegla v gledališko stvarnost in za dobro leto dni domala zaustavila delo gledaliških ustvarjalcev. V izrednih razmerah je bila tudi izvedba Festivala Borštnikovo srečanje negotova. Po prekinitvi festivalskega dogajanja oktobra lani je bil letošnji termin iz meseca maja prestavljen in v celoti izveden v juniju. Organizatorjem je uspelo obdržati kontinuiteto tako v slovenskem kot v mednarodnem delu programa. Žirija si je v tekmovalnem programu ogledala osem uprizoritev, saj dveh izmed desetih izbranih iz sezone 2019/2020 ni bilo več mogoče obnoviti. Selekcija izkazuje širok spekter raznolikih avtorskih poetik, izvedbenih pristopov in produkcijskih modelov. Zastopane so vse generacije gledaliških ustvarjalcev, med katerimi vidno izstopa mlajša. V žiriji so prevladovali strokovnjaki iz tujine, zato je njen pogled pretežno usmerjala mednarodna vizura. Ob preizpraševanju samoumevnosti slovenskega gledališkega in kulturnega konteksta žirija ugotavlja, da slovensko gledališče dokazuje svojo vitalnost in družbeno odgovornost na visoki profesionalni ravni, ob tem pa ostaja prostor živega srečevanja, izmenjave in refleksije. Občinstvo se je vrnilo v gledališče in verjamemo, da bo spremljalo gledališko ustvarjalnost, Festival Borštnikovo srečanje pa bo še naprej deloval povezovalno in pretočno, v nenehnem dinamičnem odnosu z družbo in ljudmi, ki ga ustvarjajo.

Nagrade

Veliko nagrado Festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo predstavo prejme uprizoritev
Gejm v režiji Žige Divjaka v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Uprizoritev Gejm od nas ne pričakuje niti empatije niti moralne opredelitve, ampak dosledno spoštovanje zakonov, ki določajo civilizacijske standarde. Vrhunski igralski ansambel skupaj z umetniškimi in tehničnimi sodelavci ustvari silovito gledališče, ki brani človečnost ter temeljna načela evropske civilizacije in kulture. Uprizoritev na vznemirljiv način priča o veliki tragediji migrantov, izročenih neusmiljenim postopkom državnih organov in evropskih državljanov. To je predstava, ki ne govori le o Sloveniji, temveč tudi o Evropi in svetu, ter alarmantno sporoča, da je rdeča linija prekoračena.
Odločitev sprejeta soglasno.
 

Borštnikova nagrada za najboljšo režijo
Živa Divjak za režijo uprizoritve Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Žiga Divjak brezkompromisno režira Gejm in vse uprizoritvene elemente povezuje v vznemirljivo in pretresljivo celoto. To je njegov "tour de force", ki združuje ustvarjalno moč in globok človeški angažma. Njegov režijski postopek je drzen in brezkompromisen. Pri delu tvega, prav tako kot liki v njegovi predstavi tvegajo svoja življenja. V nobenem trenutku ni didaktičen, ne moralizira in ne želi ugajati občinstvu. Ustvari urgentno uprizoritev, ki se bori proti prevladi politične, fizične in estetske brutalnosti.
Odločitev sprejeta soglasno.
 

Štiri Borštnikove nagrade za igro:
Vladimir Vlaškalić v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor
Vloga Andraža je ena tistih, ki zahtevajo precejšen čustveni angažma in široko paleto igralskega znanja. Vladimirja Vlaškalića ne zadovoljijo povnanjena igralska sredstva. Svojo odrsko eksistenco ves čas vodi skozi pronicljiv proces. Z osredotočanjem na nalogo določa smer introvertiranemu, vendar trdemu in odločnemu Zajčevemu liku, ki z vsakokratno prisotnostjo na odru doda novo dimenzijo celotni uprizoritvi.
Odločitev sprejeta soglasno.

Maša Derganc v uprizoritvi Alice v postelji v produkciji Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana
Vlogo Alice James opredeljuje neimenovana bolezen, ki v temelju zaznamuje življenje intelektualno razgledane in senzibilne ženske iz ugledne ameriške družine v devetnajstem stoletju. Maša Derganc jo mojstrsko vpne v dvoumje med igro in resničnostjo in prav v nedoločljivem pregibu med njima oblikuje identiteto ženske, ki zaradi superiornega uma v družbi ne najde svojega pravega mesta. Iz bolezni črpa vir Alicine ne-moči in obenem manipulativni potencial, s katerim prefinjeno osmišlja njeno zaustavljeno življenje.
Odločitev sprejeta z večino glasov.

Matej Puc v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega
Z vlogami v uprizoritvah Gejm in Sedem dni Matej Puc pokaže bravurozno igralsko tehniko, izjemno moč v emocionalni artikulaciji likov ter sposobnost variiranja različnih stilskih in žanrskih registrov igre. V uprizoritvi Gejm je ostro diferenciral nevtralni, pripovedni izraz in pretresljivo oblikoval migrantske izpovedi. V uprizoritvi Sedem dni se njegova igra giblje v razponu od prepričljivega oblikovanja dramskega konflikta v prizoru z ženo do tehnične bravuroznosti v nevrotično pospešeni izpovedi osamljenega človeka.
Odločitev sprejeta soglasno

Gašper Malnar v uprizoritvi Sedem vprašanj o sreči v koprodukciji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča
V kompleksni veččasni predstavi Sedem vprašanj o sreči Gašper Malnar igra z močno prezenco, igralsko polno, a ekonomično. V prizoru
svojega pripovedovanja zgodbe ustvari emocionalno središče uprizoritve, ki v gledalcih pusti trajne sledi. Malnar igra impresivno, globoko, pretresljivo. V uprizoritev vnaša živ značaj, ki je distanciran od življenja, a obenem zlomljen v tegobah stvarnosti. Je sodoben igralec, ki briljira v tej večplastni vlogi. 
Odločitev sprejeta soglasno. 


Borštnikova nagrada za mlado igralko
Sara Dirnbek v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Sara Dirnbek svojo igro obvladuje z izjemno disciplino in predanostjo ideji uprizoritve. Njeni avtentičnost in osredotočenost na temo dajeta predstavi dodatno dimenzijo. Ekonomičnost njenega igralskega izraza podeli izpovedim še večjo moč. Biti predvsem človeško bitje na odru je igralkin neprecenljivi dar.
Odločitev sprejeta soglasno. 


Borštnikova nagrada za scenografijo
Igor Vasiljev v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Igor Vasiljev ni le scenograf uprizoritve Gejm, ampak avtor koncepta prostora, ki je eden najbolj značilnih elementov režiserjeve zamisli. Ozka pista za igralce, na kateri so označene državne meje prostora, iz katerega prihajajo pričevanja in ki razdvaja publiko na dva dela, ni le metafora meje, največje travme, s katero se soočajo begunci. Omogoča tudi konfrontacijo gledalcev s seboj, kar je jasen znak, da to ni samo predstava o migrantih, temveč tudi o nas in naši odgovornosti za njihovo tragedijo. S selektivnim izborom realnih predmetov, ki simbolizirajo usode posameznikov, ustvari pretresljivo instalacijo – "zemljevid" umiranja beguncev.
Odločitev sprejeta soglasno. 


Borštnikova nagrada za dramaturgijo
Katarina Morano v uprizoritvi Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana
Dramaturginja uprizoritve Gejm Katarina Morano je ustvarila formalno čisto in pomensko obarvano dramaturško strukturo. Njeno osnovno načelo je repetitivnost: pričevanja se začenjajo z dokumentarnimi podatki o usodah beguncev, nadaljujejo pa se z igralskim osebnim doživljajem njihovih krutih usod. Učinek komaj znosnega trajanja in dramaturgije ponavljanja ni le v racionalnem soočanju gledalcev z dejstvi, temveč v tem, da se v duhu postdramske gledališke političnosti znajdejo v situaciji fizičnega nelagodja, kar je le neznaten del fizičnih in mentalnih izzivov, ki jih izkušajo begunci.
Odločitev sprejeta soglasno. 


Borštnikova nagrada za oblikovanje svetlobe 
Borut Bučinel v uprizoritvi Grmače v produkciji Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor s Konservatorijem za glasbo in balet Maribor
Borut Bučinel v Grmačah ustvari večnivojski prostor močnih svetlobnih linij. S svetlobo mu uspe poudariti mračni značaj fizičnih in metaforičnih Grmač. Sočasno smelo vstopa v kontrapunkt z zakotnostjo Grmač, ko s svetlobo ustvari posebno grandioznost, celo glamuroznost, in tako doseže satiričen učinek. Mojstrstvo in prava magija je ustvariti tako kompleksno podobo, kar zmorejo le redki oblikovalci svetlobe.
Odločitev sprejeta soglasno. 


Borštnikova nagrada za glasbo in oblikovanje zvoka
Blaž Gracar v uprizoritvah Gejm v koprodukciji Slovenskega mladinskega gledališča in Maske Ljubljana in Sedem dni v produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega 
Ne glede na to, ali gre za mračno, zloslutno glasbo, lajanje besnih psov ali katerikoli drug zvok, Blaž Gracar odmerjeno ustvarja zvočne pokrajine, ki pretanjeno sooblikujejo dramske situacije kot organski del gledališke uprizoritve. Zvok v uprizoritvah Gejm in Sedem dni evocira drugačnost in senzibilizira občinstvo ter drži gledalce v svojem primežu tudi po koncu uprizoritev.
Odločitev sprejeta soglasno. 


Borštnikova nagrada po presoji žirije 
Lutkovno gledališče Ljubljana in Slovensko mladinsko gledališče za produkcijo uprizoritve Sedem vprašanj o sreči
V času, ko se gledališča soočajo s pandemijo in njenimi posledicami, sta dve povsem različni gledališči pogumno vstopili v pravi produkcijski podvig. Vodstvi in umetniški vodji Lutkovnega gledališča Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča so vzpostavili organizacijske, finančne in logistične pogoje za impresivno gledališko raziskavo Sedem vprašanj o sreči. Motivirali so umetnike, tehnično in administrativno osebje, da entuziastično in obenem odgovorno omogočijo umetniško avanturo. To je produkcijski model v izvrstno zamišljenem in ubranem sodelovanju med umetniki, tehniki in institucijama, ki je lahko izziv tudi za največje gledališke hiše.
Odločitev sprejeta soglasno. 

 

Nagrado Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije za najboljšo uprizoritev pretekle sezone (2019/2020) prejme uprizoritev BIOKOZMIZEM::IZREKA po motivih Marka Breclja in Marka Mlačnika, v režiji Dragana Živadinova in produkciji Zavoda Delak.

BIOKOZMIZEM::IZREKA je svojevrstno odrsko srečanje raznolikih avtorskih izrazov, ki si na odru ustvarijo prostor zavezništva, s tem pa gledališču pripišejo ultimativno moč svobode in skupnosti. V uprizoritvi se polnokrvno prepletajo konstruktivizem in uporniški artivizem, gibalna disciplina in glasbena subkultura, vesolje in prizemljenost. Vsi ti paradoksi in kontradiktornosti iznajdejo povsem unikatno lego vzajemnega bivanja. BIOKOZMIZEM::IZREKA črpa motive iz bolečine minevanja in bolezni, ki ju nato senzibilno pretopi v lepoto soustvarjanja, vse dokler ne zalebdi v utopični podobi večnosti. To je predstava, ki izrisuje ekscentrične portrete, se jim spoštljivo prikloni in se od njih tudi že neizbežno poslavlja. Gledališče z njo znova postane pribežališče načelnega vztrajanja, družbene neupogljivosti in trajnega spominjanja.