Žiriji 09′

STROKOVNA ŽIRIJA

MARIO BRANDOLIN, gledališki kritik in teoretik

V letih od 1976 do 1999 je sodeloval s Teatro Stabile – Friuli-Venezia Giulia kot predavatelj in organizator različnih gledaliških dogodkov, festivalov, seminarjev, delavnic. V sodelovanju z univerzo v Trstu je pripravil več konvencij in seminarjev; konstantno pa pripravlja razstave, srečanja in delavnice na različne gledališke teme – tako v Italiji kot tudi drugje, med drugim tudi v sodelovanju s slovenskimi umetniki. Od leta 1985 je stalni gledališki kritik in novinar za časopis Mesagero Veneto. V letih 2000-2004 je deloval kot umetniški direktor karnevala v Udinah, od leta 2002 in vse do sedaj deluje kot umetniški direktor AquileiAEstate, kjer skrbi za ustvarjanje novih kulturnih in gledaliških dogodkov. Med letoma 2003 in 2008 je deloval kot umetniški sodirektor Mittelfesta, od leta 2009 pa kot umetniπki direktor UdinEstate.

BLAŽ LUKAN, dramaturg, gledališki publicist in kritik

Diplomiral na AGRFT v Ljubljani, kjer je tudi doktoriral (2006) s te mo Dramaturgija in gledališče. V svo ji karieri je bil med drugim umetniški vodja Eksperimentalnega gledališča Glej v Ljubljani (1985-1988) in Slovenske ga ljudske ga gledališča v Celju (1989-1993), soselektor mednarodne ga festivala Lutka in selektor nacionalne ga gledališkega Festivala Borštniko vo srečanje (2002, 2003). Deloval je tudi kot član ra zličnih strokovnih komisij in žirij. Objavil je več knjig na te mo gledališča, med dru gim npr. Dramaturške replike (1991), Dramaturške figure (1998), Slovenska dramaturgija: dramaturgija kot gledališka praksa (2001), Tihožitja in grimase (2007) itd. Objavlja gledališke kritike v dnevniku Delo in članke v strokovnih revijah Maska in Dialogi ter zbornikih. Kot praktični dramaturg sodeluje pri gledaliških in plesnih predstavah kakor tudi pri filmu; med drugim je avtor dramatizacij ter dramskih besedil. Trenutno deluje kot docent za dramaturgijo na AGRFT, kjer je tudi predstojnik Oddelka za dramaturgijo.

GREGOR BUTALA, novinar, publicist in gledališki kritik

Študiral filozofijo in sociologijo kulture na ljubljanski Filozofski fakulteti; od leta 2000 piše za kulturno redakcijo časopisa Dnevnik, od maja letos pa je tudi njen urednik. Njegovo razmerje s svetom gledališča je večplastno: ob novinarsko-kritiškem delu je objavljal tudi v različnih domačih in tujih strokovnih publikacijah, pisal besedila za gledališke liste in festivalske kataloge, nekaj pa jih je tudi uredil; sodeloval je z več domačimi gledališkimi festivali in neinstitucionalnimi skupinami, občasno pa se je z gledališko produkcijo ukvarjal tudi kot praktik, predvsem kot dramaturški svetovalec. Bil je udeleženec številnih seminarjev in delavnic, član raznih strokovnih žirij na področjih gledališča in literature ter gost vrste tujih festivalov. Je tudi selektor Festivala Borštnikovo srečanje za obdobje 2009-2011.

MOJCA JAN ZORAN, gledališka kritičarka

Deluje na več področjih. Je ustvarjalka, strokovnjakinja na področju uprizoritvenih umetnosti, deluje v oglaševanju in stikih z javnostmi. Jedro njenega delovnega in osebnega interesa je gledališče – uprizarjanje v najširšem pomenu. Avtorica radijskih dram in esejev, ki so objavljeni doma in v tujini (v Rusiji, Italiji, Litvi, Franciji, Angliji in na Slovaškem), posnete radijske igre pa so sodelovale na mednarodnih festivalih v Monte Carlu in v Rusiji. Kot gledališka kritičarka je sodelovala z revijo Fokus in dnevnikom Republika, od le ta 1997 do le ta 2008 je bila stalna gledališka kritičarka časopisa Dnevnik, večkrat pa je tekste s področja uprizoritvene umetnosti objavljala tudi v zborniku Gledališke ga muzeja, reviji Lutka, zbornikih ob fe stivalu Lutka ter na Radiu Slovenija. Bila je selektorica več domačih in mednarodnih lutkovnih festivalov ter članica domačih in mednarodnih strokovnih žirij. Trenutno je zaposlena na Ministrstvu za kulturo RS kot strokovna sodelavka za področje uprizoritvenih umetnosti.

MAJA HADERLAP, dramaturginja in prevajalka

Rojena leta 1961 v Železni Kapli (Bad Eisenkappel) v Avstriji. Na univerzi na Dunaju je študirala gledališke vede in germanistiko. Leta 1987 je sodelovala kot asistentka dramaturgije v Slovenskem stalnem gledališču Trst, v sezoni 1988/89 pa kot asistentka na oddelku za gledališče in film v Cankarjevem domu v Ljubljani. Od leta 1989 naprej je delovala kot redna predavateljica o gledališču na Univerzi Alpe Adria v Celov cu (Inštitut za prime jalno književnost oz. Inštitut za kulturnevede). Od leta 1989 do leta 1992 je bila glavna urednica in izdajateljica koroško-slovenske literarne revije Mladje. V letih od 1992 do 2007 je vodja dramaturgije v Celovškem mestnem gledališču (Stadttheater Klagenfurt). Izdala je tudi nekaj pesniških zbirk (za eno izmed njih, Bajalice, je le ta 1989 pre je la na gra do Prešernovega sklada). V letu 2002 je izdala tudi slovensko verzijo disertacije Med kulturo in politiko, v kateri se osredotoča na slovensko gledališko dejavnost na Koroškem v letih od 1946 do 1976. Le – ta 2007 je izdala knjigo Das Stadttheater Klagenfurt 1992-2007. Die Ära Dietmar Pflegerl. Prevaja poezijo iz slovenščine v nemščino; živi kot avtorica in svobodna dramaturginja v Celovcu.

ŽIRIJA ZA PODELITEV BORŠTNIKOVEGA PRSTANA

RAPA ŠKULJE, prevajalka in esejistka

Diplomirala je iz prava in absolvirala iz primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Od leta 1948 je delovala kot kulturna novinarka pri ljubljanskem radiu, kjer se je uveljavila kot filmska kritičarka; od le ta 1964 se posveča tudi gledališki kritiki. Napisala je več študij o slovenskih igralkah in igralcih, o mladinskem gledališču ter vrsto literarnozgodovinskih študij k zbirki Sto romanov. Prevaja predvsem angleško, ameriško in nemško prozo ženskih avtoric. Je večkratna članica strokovne žirije Festivala Borštniko vo srečanje, žirije za podelitev Borštnikovega prstana (1970, 1986) kakor tudi nje gova selektorica oziroma usklajevalka tekmovalnega programa (1980, 1984).

TONE PARTLJIČ, pisatelj in dramaturg

Profesionalno kariero je začel kot učitelj, a jo kmalu nadaljeval v gledališču: kot dramaturg (Drama SNG Maribor), umetniški vodja (Mestno gledališče ljubljansko, SNG Drama Ljubljana), predvsem pa kot dramatik. Velja za najuspešnejšega slovenskega komediografa; piše tudi prozo in literaturo za otroke. Vzporeden s pisanjem je njegov družbeni angažma: v burnih letih med 1983 in 1987 je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, enega najbolj izpostavljenih forumov takratne civilne družbe. V novi državi je skoraj desetletje deloval kot poslanec državnega zbora. S Festivalom Borštnikovo srečanje je v raznihfunkcijah povezan skoraj od začetka, od le ta 2004 pa je predsednik festivalskega sveta.

PETER TERNOVŠEK, dramski igralec

Sprva zapisan učiteljskemu poklicu, vendar se zmeraj znova z mislimi in dejanji obrača h gledališču, dokler ga leta 1970 Branko Gombač ne povabi v Dramo SNG Maribor. Komaj leto dni po prvem angažmaju v profesionalnih vodah prejme Borštnikovo diplomo za vlogo Tončka v Linhartovem Matičku. Tej nagradi so sledile mnoge druge: nagrada občinstva Festivala Borštnikovo srečanje za vlogo Petra (O, ne, ščuke pa ne, Drama SNG Maribor, 1976), Borštnikova nagrada za vlogo Alana Stranga (Equus, Drama SNG Maribor, 1978), Linhartova plaketa za ustvarjalno delo na področju ljubiteljske gledališke in lutkovne dejavnosti (1977). Leta 1983 prejme nagrado Prešernovega sklada za leto 1982, ne kaj let zatem nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije (1997) in mnoge druge. V gledališču je odigral več kot 140 vlog, pred vsem na odrih Drame SNG Maribor. Leta 2006 je prejel Borštnikov prstan.