Opening hours: Monday to Friday 10 a.m. to 1 p.m. and 5 p.m. to 7.30 p.m.; Saturday 10 a.m. to 1 p.m.; for tickets at the door, the box-office opens one hour prior to the performance time.

T +386 2 250 61 15; +386 2 250 62 26 E rezervacija.vstopnic@sng-mb.si

Online shop

Tickets can be purchased from www.sng-mb.si and  www.mojekarte.si. For telephone orders call + 386 41 662 002. Tickets will be sent by post.

A daily Festival bus will run between Ljubljana (Hala Tivoli) and Maribor (Slomškov trg) throughout the festival. Service available to the holders of pre-purchased performance tickets.

Why?

There are at least 15 reasons:

1. Celebration of  the 45th anniversary.
2. Best performances of the previous season in the competition section and accompanying programs.
3. Slovenian showcase – a series of performances intended for the international promotion of Slovenian theater; many renowned international guests.
4. Generations – a program intended for children and young people; four to five of the best Slovenian performances of the previous season for various age groups from 3 to 18 years.
5. Bridges – the international program; four to five performances produced in Central Europe.
6. Ring Winners at the Festival – past winners of the Borštnik Ring at work and privately.
7. Inter-criticism – an international conference prepared in collaboration with the AICT/IATC and the Association of Theater Critics and Researchers of Slovenia .
8. Dramaturgy–between reality and vision – an international symposium prepared in collaboration with the ITI and the Slovenian ITI center.
9. Lines from ancient times – staged reading of three ancient dramas and an expert talk on the ancient drama; in collaboration with the Association for Classics and the Humanities.
10. 45 years of the Maribor Theatre Festival – an exhibition organized in collaboration with the Slovenian Theater Museum
11. Books at Festival – presentation of new books dealing with theater and performing arts.
12. Academy of Theatre, Radio, Film and Television at the Festival: students and professors of acting, stage directing and dramaturgy learn, instruct, and actively participate in the festival.
13. The Faculty of Arts in Maribor at the Festival – Students take part in the organization of the festival, help with the realization of the program and prepare the panel debate.
14. Festbus – a festival bus running daily between Ljubljana and Maribor.
15. Festival in the city –festival events at locations across the city of Maribor (Prva gimnazija/First Grammar School, Naskov dvorec/Nasko Palace, Druga gimnazija/Second Grammar School, ŠTUK hall, Litera bookshop, Lutkovno gledališče/Puppet Theater)

Your are kindly invited to join this superb artistic gathering. I’m looking forward to seeing you in Maribor.

Alja Predan

Artistic Director of Maribor Theatre Festival

Competition section:

1. Percy Bysshe Shelley: The Cenci. Directed by Diego de Brea. The Ljubljana City Theatre

2. Pier Paolo Pasolini: Amado mio. Directed by Ivan Peternelj. Mladinsko Theatre and ŠKUC Theatre

3. Bertolt Brecht: A Respectable Wedding. Directed by Mateja Koležnik. Drama SNG Maribor

4. Ulrike Syha: Private Life. Directed by Ivana Djilas. SNG Drama Ljubljana

5. Sebastijan Horvat and creators: Manifest K. Directed by Sebastijan Horvat. E.P.I. Center and the MUKI Culture and Arts Society

6. Patrick Marber: Closer. Directed by Dino Mustafić. Drama SNG Maribor

7. Oliver Frljić and actors: Damned Be the Traitor to His Homeland! Directed by Oliver Frljić. Mladinsko Theatre

8. Ernst Lubitsch: When I Was Dead. Directed by Diego de Brea. SNG Drama Ljubljana

9. Gregor Strniša: The Frogs. Directed by Jernej Lorenci. The Ptuj City Theatre

10. Ciril Kosmač, Srečko Fišer: Conversations, Monologues. Directed by Jaša Jamnik. SNG Nova Gorica

11. Anton Pavlovich Chekhov: Platonov. Directed by Vito Taufer. SNG Drama Ljubljana

12. Ingmar Bergman: Persona. Directed by Janez Pipan. Mini Theatre Ljubljana

Off-competition programme:

1. Duda Paiva: Love Dolls. Directed by Duda Paiva. Ljubljana Puppet Theatre and Dudapaiva Company

2. Jelena Rusjan and performers: Škrip Orchestra. Directed by Jelena Rusjan. Glej Theatre

3. Multiple authors: Via Nova. Directed by Bojan Jablanovec. Via Negativa

4. Bernard-Marie Koltès: The Night at the Edge of the Forest. Directed by Ivica Buljan. Mini Theatre Ljubljana

The performances are listed in the order of their premiere dates.

Gregor Butala, Selector of the 45th Maribor Theatre Festival,

Ljubljana, 14 June 2010.

If I had to describe in one word Slovenian theatre production, perhaps the most appropriate description would be “solid.” This means that it can be said to be of fairly high quality but also described as resting on firm professional (and institutional) foundations, which indeed allow this level of quality (and the numerous performances). Add to this the indisputable diversity of genre, content, aesthetics and, last but not least, production across the Slovenian theatre landscape, and it seems that there are plenty of reasons for optimism. And yet, there is also a dark side to this encouraging conclusion and it calls for certain reservations when establishing that Slovenian theatre is in quite a good shape: while firm foundations leave little room for low quality performances on Slovenian stages, in some cases they nurture routine creativity and complacent staging, if not a lack of reflection on the repertoire. Moreover, large volume production, perhaps bordering on hyper-production, carries with it the danger of superficiality and potentially aggravates the already existing difficulties with post-production. In circumstances of mass production, audacity, the exploration instinct, and (even) commitment (to an idea) become dulled and give way to the familiar, safe and tested.

When selecting the performances for this year’s festival, I had to overcome two difficulties. One was the exceptionally large number of performances (more than 110 performances or “performing events” which over the period of one year I identified as potential candidates for the national theatre festival), and the other, indeed a less serious one, was the partial lack of clear, objective selection criteria. The rule book of the Maribor Theatre Festival, for example, states that “all forms of theatre production” can participate in the festival, “with the exception of purely puppet, dancing and musical productions.” However, in practice, and particularly when dealing with modern, hybrid genres, interpretation of this rule can often be an unrewarding task. Even more difficult to determine is what makes a performance a truly “Slovenian performance.” Is it the producer or the share of co-producers in the project? Is it the language of the performance (if any language is used at all), or the director, or other collaborators, or the share of Slovenian participants in the project? In principle, when deciding on borderline cases characteristic of modern, globalized theatre production, I adopted an open approach that enabled me to include the largest possible number of performances for consideration.

I began to compile a list of candidate performances for this year’s festival sometime around mid-May last year, meaning around the time of the deadline for submitting performances for the Maribor Theatre Festival. I also wished to include those performances from last season that could not be taken into account last year because of their late premiere date.  By the first week of June, my list comprised slightly more than 110 productions; I subsequently excluded some of these from closer consideration. Theatre producers submitted precisely 100 performances, several of which were not included in my initial list (for example, performances from previous seasons, dance performances and the like). In the end I had to choose from a list of approximately 110 performances.

* * *

My selection for the competition section includes the greatest permissible number of performances, i.e. twelve. I decided on the maximum number because of the truly extensive production, but also because I firmly believe that all the selected works deserve inclusion in all respects (The Cenci, Amado mio, A Respectable Wedding, Private Life, Manifest K., Closer, Damned Be the Traitor to His Homeland!, When I Was Dead, The Frogs, Conversations, Monologues, Platonov and Persona). In addition to the self-evident criterion – the quality of the performance – when making a selection I was in favour primarily of those performances that demonstrated an active relationship to their content, a creative attitude towards the theatre medium and an obvious reflection on the time and space in which they were born.

In shaping the accompanying program, I considered several possible concepts, but their common denominator was my conviction that this part of the festival should not be – as does sometimes happen – a kind of “minor league” or a consolation prize for those producers whose projects failed to qualify for the competition section. In the end I decided on guidelines similar to those that I followed when selecting the competing performances: I chose four performances that in my judgment are exciting and of good quality, but whose inclusion in the competition section could have been disputable for various reasons. These are: Love Dolls, Škrip Orchestra, the Via Nova set of performances and the monodrama, The Night at the Edge of the Forest. I am convinced that each of these is a valuable contribution to the mosaic of the previous year’s cream of the crop in Slovenian theatre production.

Gregor Butala,

Selector of the 45^th Maribor Theatre Festival

Za ogled in prenos vabila v pdf obliki kliknite TUKAJ!

Vabilo za prijavo

Rok za prijavo je 15. junij 2010!

Članek si lahko preberete tukaj: Teatron-Alja-Predan

Članek si lahko preberete tukaj: Theaterheute_jan2010

Prispevek Večer online-a z naslovom: Začelo se je 44. Borštnikovo srečanje

Žirija 44. Festivala Borštnikovo srečanje

Predsednik:

dr. Blaž Lukan

Člani:

Mario Brandolin

Gregor Butala

dr. Maja Haderlap

mag. Mojca Jan Zoran

Izjava strokovne žirije 44. festivala Borštnikovo srečanje

Strokovna žirija letošnjega Festivala Borštnikovo srečanje v sestavi Mario Brandolin, Gregor Butala, dr. Maja Haderlap, mag. Mojca Jan Zoran in dr. Blaž Lukan kot njen predsednik ugotavlja, da program, ki ga je izbrala selektorica dr. Barbara Orel, avtorsko suvereno reflektira, torej tako odseva kot premišlja slovensko gledališče danes, hkrati pa obžaluje, da izbor selektorice ni bil izveden v celoti, saj se festivala ni udeležila izbrana uprizoritev Slovenskega stalnega gledališča Trst. Člani žirije tudi letos ponavljamo lansko ugotovitev, da je sodelovanje dveh članov žirije, ki ne prihajata iz slovenskega gledališkega prostora, hkrati pa slovensko gledališče poznata, prispevalo k objektivnejšemu pogledu na izbrane uprizoritve, in priporočamo, da festival to prakso ohrani. – Žirija letos ni podelila nagrade za gledališke inovacije in estetski preboj, saj je mnenja, da nobena uprizoritev v programu ni ustrezala specifičnim kriterijem zanjo, vse svoje odločitve pa je sprejela soglasno.

Nagrade 44. festivala Borštnikovo srečanje

VELIKA NAGRADA FBS ZA NAJBOLJŠO UPRIZORITEV

Heiner Müller: Macbeth po Shakespearu v režiji Ivice Buljana in produkciji Mini teatra ter koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb

Uprizoritev Macbeth po Shakespearu raste v asketski, a celovit, na videz neobvladljiv in nevaren organizem, v uprizoritveno telo, ki pa vseskozi dramaturško in režijsko premišljeno vodi nastopajoče po robovih čiste moči ter v svoj tok neubranljivo povleče še gledalca.

Buljanov Macbeth za popoln učinek ne potrebuje ničesar razen igralcev, zanaša se na njihovo mladostno, moško energijo, ki ji dodaja izkušenost dveh igralk, ene prav tako v moški vlogi, in jih spusti v gladiatorsko areno, kjer poteka boj telo na telo, v katerem ni nikomur prizanešeno, hkrati pa se nenehno zaveda, da je arena tudi gledališki oder, na katerem se je mogoče poigravati, kolikor se da, in se igre tudi v vsakem trenutku zavedati. Macbethova surova igra se odvija v neposredni bližini gledalca, ki hočeš nočeš tudi sam postane del te peklenske, do dna razgaljene uprizoritve.

NAGRADA ZA NAJBOLJŠO REŽIJO

Jernej Lorenci za režijo uprizoritve Oresteja Ajshila v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Jernej Lorenci je Orestejo prebral kot temeljno besedilo evropske civilizacije in v uprizoritvi raziskal možnosti njenega sodobnega učinka, s posluhom za izvirno dramsko govorico je v njej našel asociativno bogate uprizoritvene možnosti in jih avtorsko zrelo izkoristil.

Lorenci je skupaj z igralci gledalca soočil s sodobno dramo, v kateri je pozornost s herojskega Oresta premaknil na »človeško« Klitajmestro in v katero mu možnost vstopa najprej olajša režijsko izvirna izvedba zbora z enim samim igralcem kot vodnikom in komentatorjem, nato pa na prvi pogled nenavadna in neizbirčna, na trenutke fragmentarna in poetična, a v resnici natančni in konsekventni uprizoritveni logiki sledeča izbira performativnih postopkov in sredstev.

PET ENAKOVREDNIH IGRALSKIH NAGRAD

• Polona Juh za vlogo Klitajmestre v uprizoritvi Oresteja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Polona Juh s ponotranjeno, obenem pa izrazito in intenzivno igro lušči podobo Klitajmestre iz mita in okostenelih stereotipov, daje ji čustveno razsežnost, preteklost in globino ženske, ki se bori za dostojanstvo in življenjske vrednote.

Klitajmestra Polone Juh je temni ogenj, koncentrirano jedro predstave, ki kljub resignaciji še vedno izžareva prevratno moč in da slutiti, da se v njej spaja slutnja starega sveta, ki se z globoko bolečino upira prevrednotenju in izničenju matriarhalnih načel. Skozi igro Polone Juh poblisne nekaj arhaične ženske obupanosti na prelomnici časa tudi v našo dobo.

• Marko Mandić za vlogo v uprizoritvi Macbeth po Shakespearu v produkciji Mini teatra in koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb

Marko Mandić je odigral Macbetha z neustavljivo, a vseskozi nadzorovano močjo, na skrajni meji razumskega in že čez njo, a hkrati iz samega jedra njegove eksistencialne in bivanjske resnice.

Mandićev Macbeth je zdaj otrok, ki razdira svet za zabavo, zdaj sin, ki z materino pomočjo preverja moč in oblast, zdaj ljubimec, ki pada v globine erotike in igre, zdaj človek z gonom po udejanitvi volje do moči zaradi nje same in zaradi slasti, ki prihaja z njenega dna, zdaj slehernik, ki ne more razumeti, da njegovo prizadevanje navsezadnje trči ob nedoumljivo, iracionalno moč, ki svet vendarle vrne na stari tir. Marko Mandić je do kraja telesen igralec, do zadnje mišice razgibana statua, ki pa ji še bolj kakor v svet usmerjena akcija robove kleše v sebe samega obrnjena in nenehno sprašujoča trpnost.

• Nataša Matjašec Rošker za vlogo v uprizoritvi Veter v vejah borov v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor

Nataša Matjašec Rošker sporočilo ostarele pesnice Komachi poda v časovno kratkem ter igralsko minimalističnem nastopu, ki v čistosti in silovitosti gole prisotnosti presvetli celotni oder in zareže globoko v dušo.

Človeška krhkost in minljivost, vpeti v ravnodušni tok nenehno premenjajočega se sveta, se v predstavi Veter v vejah borov zgoščujeta v liku nekdanje lepotice, ki hira v osami in revščini. Nataša Matjašec Rošker v vlogi, ki zahteva skrajno okleščeno in pritajeno rabo izraznih sredstev, z grenkobo v pogledu in strtim glasom, ki pronicata iz negibnega, od časa, pozabljenih sanj in neusmiljenega teka življenja utrujenega telesa, z drobnimi kretnjami, pomežiki, trzaji, predvsem pa s silnostjo notranje zbranosti preseva resnico bivanja, ki se vzpenja iz pretehtano izrisane razpoke med likom in igralko samo.

• Igor Samobor za vlogo Tantala v uprizoritvi Oresteja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Igor Samobor je z vrhunsko igro pretvoril antični zbor, neosebnega komentatorja dogajanja, v polnokrvno dramsko osebo, ki z ustvarjalno energijo in stalno igralsko prezenco vodi celotno uprizoritev.

Samoborjev Tantal je lik iz mesa in krvi, vpet v odrski čas, prostor in dogajanje. Hkrati pa v sebi nosi in izraža mitsko brezčasnost ter ohranja distancirano vsevednost in komentatorsko naravnanost antičnega zbora. Samoumevno preciznost, tehnično dovršenost in bogat razpon igralskih izrazov je Igor Samobor v vlogi Tantala združil z igralsko inteligenco ter strogo vodeno in nadzorovano, a skozi celo uprizoritev prisotno neusahljivo ustvarjalno energijo.

• Branko Šturbej za vlogo Peera Gynta v uprizoritvi Peer Gynt Henrika Ibsena v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor

Branko Šturbej Peera Gynta, tega sprenevedavega blodnjavca, vpne v maestralni lok od otročje razposajenosti do predsmrtne ekstaze, med zapeljivca in zapeljanca, skušnjavca in skušanega, v široki paleti igralskih izrazov, a vselej tesno zlit z vlogo.

Šturbej kot Peer Gynt je več kot zgolj vetrnjaški dramsko-pravljični lik, ki v svoji izmuzljivi, begavi, včasih skorajda groteskno trmasti eksistenci deluje bolj kakor nekakšen idejni konstrukt ali značajski vzorec. Branko Šturbej vlogo, v katero vstopa scela, brez vsakršnega ostanka v telesnem ali duševnem naponu, s silovito igralsko intenzivnostjo razpne kot smisel iščočega slehernika v prepadih med različnimi ravnmi bivanja ter vprašanji lastne resnice in uresničenja, ki se obupano oklepa vsakokratnih dozdevkov krhkega identitetnega jedra, na katerih se vzpostavlja.

NAGRADA ZA MLADEGA IGRALCA

Jure Henigman za vlogo v uprizoritvi Macbeth po Shakespearu v produkciji Mini teatra ter koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb

Igro Jureta Henigmana v različnih vlogah v uprizoritvi odlikujejo raznovrstni igralski izrazi, suverenost, natančnost in divja energija.

Kljub navzven prevladujoči divji energiji, ki je v igri Jureta Henigmana kot vodilo v polni meri prisotna od začetka do konca uprizoritve, so liki, ki jih igralec udejanja, natančno zasnovani, izrazno igralsko pestri in nadzorovani. Henigman igralsko ne podlega moči in energiji uprizoritve, temveč jo s svojimi, tudi tehnično izdelanimi vlogami, ustvarja, nadzoruje in stopnjuje do skoraj neznosne intenzitete.

TRI ENAKOVREDNE NAGRADE ZA DRUGE DOSEŽKE

• Marko Japelj za scenografijo v uprizoritvi Peer Gynt v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor

Marko Japelj z domišljenim prostorskim konceptom in s skladno manipulacijo odra daje večplasten prostor Gyntovemu svetu in njegovi fantaziji.

Scenografija Marka Japlja omogoča pretok večplastnega dogajanja v vseh dimenzijah, zaznamuje igro in potek drame, ji daje čvrst okvir in ji obenem odpira nove izrazne možnosti. Poigrava se z intimnostjo in s praznino prostora ter z omejevanjem in odpiranjem odrskih razsežnosti. Japljeva scena ne interpretira drame, temveč v celoti služi imaginaciji glavne osebe, je čarobna škatla, v kateri Peer Gynt sanja in razpreda svoje življenje. Je visoko funkcionalna in nevsiljiva, obenem pa sproščeno razigrana.

• Peter Penko za avtorstvo glasbe v uprizoritvi Portret neke gospe Henryja Jamesa v produkciji Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in Teatri di vita Bologna

Glasba Petra Penka je zvok, prostor, čas in akter ter tako bistven in neločljiv del koncepta uprizoritve.

Peter Penko skozi celotno uprizoritev na racionalni in intuitivni ravni suvereno vodi zvočni dialog z gledalcem in uprizoritvijo samo. Njegova glasba ni le zvočna podpora koncepta uprizoritve. V svoji večplastni pojavnosti je glasba na sebi, hkrati pa prebija območje glasbenega izraza ter bistveno sooblikuje prostor, vzpostavlja ritem in ambient in je neposredna nosilka pomena in naracije.

• Matjaž Berger za avtorski uprizoritveni diskurz Portret neke gospe v produkciji Anton Podbevšek Teatra Novo mesto in Teatri di vita Bologna

Uprizoritev sestavljata dve plasti, ki šele skupaj tvorita njeno pravo »resnico«; ena je uprizarjanje dekonstruirane literarne predloge, druga intimni mentalno-teoretski zemljevid režiserja Matjaža Bergerja, ki je hkrati počelo in rezultat tega nenavadnega zlitja.

Avtorski diskurz Matjaža Bergerja vzpostavlja svojevrsten konceptualni kozmos, v katerem se mešajo literarne, teoretske in umetnostnozgodovinske reference, semantični labirint, kjer se pot vije proti ekstazi označevalca, ki se na vsakokrat nov in nepričakovan način materializira v konkretnih scenskih dogodkih. Tako je tudi uprizoritev Portret neke gospe v temelju možna le skozi specifični ustvarjalni pogled, ki pa ni le »negibni gibalec« predstave, temveč se v njej tudi vsakič dejavno oplaja.

NAGRADA DOMINIKA SMOLETA ZA PREVOD

Marko Marinčič za prevod Ajshilove drame Oresteja v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča Drama Ljubljana

Marko Marinčič s svojim prevajalskim pristopom na novo odkriva estetske prvine izvirnika in prepričljivo prelije Ajshilovo besedilo v vsem njegovem poetičnem bogastvu v slovenski jezik.

Z ohranjanjem originalnega ritma in izvirne grške metafore prevajalec odstira večpomenskost izvirnika, omogoča nove vpoglede v globino, bolečino in poetično moč Ajshilove drame. Njen prevod gledalca in bralca nagovarja celovito in mu ponudi pot skozi čas, ki se kot lok pne med preteklostjo in sedanjostjo. Marko Marinčič tako davni izvirnik približa našemu sodobnemu dojemanju.

Strokovna žirija 44. FBS:

dr. Blaž Lukan, predsednik

Mario Brandolin

Gregor Butala

dr. Maja Haderlap

mag. Mojca Jan Zoran